| Zgodbice | ||
| za vsak dan | ||
| Zgodbice Pika Poka | ||
| Natisni in pobarvaj! | ||
| Ozadja | ||
| Igre | ||
| Zimske | ||
| Pustolovske | ||
| Športne | ||
| Vabila | ||
| Rojstni dan | ||
|
Pika Poka in medo Piko Pokec
Pika Poka je letela mimo izložbe, ko je nenadoma zagledala nekaj okroglega. "O, pika, pikice!"

Pikice iz izložbe in Pika Poka so se ogledovali skozi steklo. Potem se je v notranjosti nekaj zganilo in namignilo: "Pridi! Poleti do mene."
Pika Poka je pokimala in urnih krilc poletela. Prijazno ga je pozdravila: "Zdravo, Pikec!"

"Nisem Pikec! Medo Piko sem. Poglej kako lepe pike imam."
"Tudi jaz imam lepe pike, kar oglej si jih. Mogoče mi je zato ime Pika Poka. Ker imaš tudi ti pikice, sem mislila, da si ti Piko Pokec."
"Povedal sem ti že, da nisem Piko Pokec, čeprav imam več pik kakor ti!"

"To pa ne!" je vzkliknila Pika Poka.
"Imam, imam! Saj jih znam prešteti. Poslušaj," je rekel in začel: "ena, dve, tri, pet, sedemnajst, sto..."
"Figo freško! Ti sploh ne znaš šteti! Jaz jih imam več. Sedem! In moje so lepše kot tvoje."
Pikica se je zasmejala in sedla nanj. Nežno ga je objela, da bi primerjala pikice.

"Oba imava lepe, a jaz imam lepša krilca. Poglej mojo rdečo barvo. Si že kje videl tako živo rdečo barvo?"
"Sem!" je rekel. "Jabolka na drevesu. Oglej si jih v bližnjem sadovnjaku. Rdeč je tudi, tudi..."
Tedaj sta zaslišala droben glas deklice, ki ju je opazovala: "Poglej mami, kako sta prisrčna. Kar oba si bom izbrala. Mi ju boš kupila?"

Stegnila je ročici in stisnila Pikota k sebi.
Med ljubkovanjem jima je Pika Poka izginila izpred oči.
Poletela je v bližnji sadovnjak in se skrila med rdeča jabolka.

