Nasveti strokovnjakovAli vaš otrok škrta z zobmi?
Strokovno škrtanje z zobmi imenujemo bruksizem in ga štejemo za razvado. Z zobmi škrta precej odraslih, pa tudi otroci niso prav nobena izjema, saj jih z zobmi škrta kar približno 15 odstotkov. Eni in drugi to počno povsem nezavedno. Bruksizem se pri otrocih pojavi nekako po tretjem letu starosti. Najpogosteje škripajo ponoči, čeprav tudi podnevi pojav ni nič nenavadnega.
Posledice so lahko hude, saj bruksizem zadaja bolniku tako estetske kot funkcionalne poškodbe. Prve se kažejo kot skrajševanje zobnih kron, kar kasneje pripelje do znižanja griza. Funkcionalne posledice pa prinašajo bolečine v mišicah, pogoste glavobole in kronične okvare sklepa, ki se odražajo kot pokanje v sklepu, zmanjšanju gibljivosti čeljusti in kroničnih bolečinah. Bolnik nezavedno močno stiska zobe in pri tem brusi spodnje zobe ob zgornje. To početje sčasoma pripelje do bolečin v čeljusti, pretirane obrabe oziroma celo do izgube zob. Obrabljena sklenina vpliva na povečano občutljivost zob, zato bolniki trpijo ob spremembi temperature v ustih (mrzlo, vroče), pa tudi ob določenih izratitejših okusih (kislo, grenko…).
S težavo se ukvarjajo različni strokovnjaki; pediatri, zobozdravniki, ortodonti, pa tudi psihologi. Vzrokov za bruksizem je veliko, najpogostejši med njimi pa so zagotovo psihološke narave. Nekateri strokovnjaki povezujejo bruksizem z določenim tipom osebnosti, ki ga označuje močna želja po uspehu, tekmovanju in priznanju ter sprejemanju okolice. Zelo pomembna je tudi povezanost bruksizma z motnjami spanja.
Zdravljenje je odvisno od vzroka za nastale težave. Predvsem je pomembno, da bruksizma ne ignorirate, pač pa se o njem posvetujete z zdravnikom. Pediater vas bo najprej verjetno napotil do zobozdravnika, ki mora ugotoviti stanje zobovja in ga po potrebi sanirati, potem pa nam lahko izdela mehko silikonsko opornico, ki si jo bolnik pred spanjem vstavi med zobe in s tem prepreči brušenje. Če bolnik redno nosi opornico, je velika verjetnost, da bo refleks počasi zamrl.
Če se bo pediatru zdelo potrebno, vas bo napotil tudi k psihologu, ki bo skušal prepoznati za otroka stresne dogodke in na osnovi tega pripomogel k odpravi strahu, tesnobe in psihične napetosti.
