Šolski otrok in igra
1. Ali mora imeti tudi šolski otrok čas za igro?
Vsekakor, igra je primerna dejavnost tako za šolskega otroka in mladostnika kot odrasle osebe, saj gre za dejavnost, ki je drugačna od učenja in dela. Pri igri v najširšem pomenu besede je pomembna tudi notranja motivacija, sproščenost in ugodno počutje.
2. S katerimi igračami se naj igra?
Šolski otrok se lahko igra z najrazličnejšimi igračami: igračami za domišljijsko igro, igračami za gradnjo in sestavljanje, igračami za gibanje, družabnimi igrami in didaktičnimi igračami.
3. Katere igrače naj prevladujejo – didaktične ali sprostitvene?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vse igrače so enako pomembne. S katerimi se bo šolski otrok igral več in na razvojno višji stopnji, je odvisno tako od otroka kot kakovostne izbire posameznih vrst igrač.
4. Kako se naj starši vključujejo v otrokovo igro?
Šolski otrok potrebuje manj pogosto vključevanje staršev v igro kot na primer predšolski. Otrok bo praviloma tisti, ki bo nakazal, kdaj potrebuje odraslo osebo in tudi v kakšni vlogi. Starši oziroma druge odrasle osebe naj se odzovejo in vključijo v igro. Z otroki se lahko igrajo kot enakovredni soigralci, lahko pa tudi ponudijo dodatno idejo za igro ali priskočijo na pomoč z drugačno rešitvijo.
5. Kaj so didaktične igrače in na kaj moramo biti pri izbiri pozorni?
Didaktične igrače so tiste, pri katerih imajo snovalci v mislih določene cilje, ki naj bi jih otrok dosegel skozi igro (spoznal črke, geometrijske like, se naučil načrtovanja, uporabe različnih miselnih strategij). Otrok se ponavadi teh ciljev ne zaveda in se z didaktičnimi igračami igra. Tako kot pri vseh igračah moramo biti tudi pri izboru didaktičnih igrač pozorni na starost otroka (igrača, ki je za otroka premalo ali preveč zahtevna, je zanj nezanimiva) in na kakovost igrače (igrače se ne sme uničiti v prvi igri, deli igrače morajo biti med seboj kompatibilni …).
6. Kako uspešno je učenje skozi igro in v kolikšni meri se naj uporablja?
Učenje z igro je ena od poti pridobivanja novih spretnosti in znanja. Uspešnost je v veliki meri pogojena s kakovostjo didaktične igrače: njene vsebine, oblikovne in tehnološke izvedbe, navodila za otroke in pristopov za njegovo motiviranje.
7. Ali naj starši otroku omejujejo čas za igro?
Način življenja nam določa, da se učimo delati načrte. Potrebno je torej vnaprej predvideti, koliko časa bomo namenili (lahko dnevno, tedensko) učenju, igri, rutinskim dejavnostim, bivanju na prostem … To se mora naučiti tudi vsak šolski otrok. Tisto kar ni priporočljivo je, da bi odrasli znova in znova prekinjali otrokovo igro, da bi igro do minute natančno omejevali.
8. Prednosti učenja skozi igro?
Prednosti učenja v igri so: otrok je običajno bolj motiviran, zato je pripravljen določene dejavnosti večkrat ponoviti, se primerjati sam s seboj in z drugimi otroki, v igri praviloma vztraja dlje časa in posamezne miselne vsebine čustveno in socialno »obarva«.
Prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek
